Od kar so nas na fakulteti na dolgo in široko masirali s pravopisom, ne morem mimo tega, da bi včasih, ko prebiram različna besedila, v roke najraje vzela rdeč svinčnik in se lotila popravljanja pravopisnih napak. Pa da se ne bomo narobe razumeli. Prav pri vseh v besedilo kdaj pa kdaj zaide tisti slavni škrat. Kljub vsemu pa se nekateri najbolj očitni kiksi res močno zabodejo v oči bralca.
Spodaj sem izpostavila 9 najpogostejših spodrsljajev, ki bralca lahko odbijejo in zaradi katerih vaše besedilo mogoče ne deluje tako profesionalno.
1. Uporaba predlogov s in z
Ali se še spomnite tiste povedi iz osnovne šole? Ta suhi škafec pušča. Pred soglasniki iz te povedi pišemo predlog s (t, s, h, š, k, f, c, p, č), pred vsemi ostalimi črkami pa predlog z. Nekaj primerov: s Tatjano, s Francem, z Marjano, z Nino, z roko v roki.
2. Uporaba predlogov k in h
Ko ste v dilemi ali bi uporabili k ali h si v misel prikličite besedo kilogram. Kilogram se krajše piše kg in pred tema dvema črkama vedno uporabimo predlog h (h Katji, h Gorazdu). Pred vse ostale črke slovenske abecede pa spada predlog k.
3. Uporaba predloga iz in s/z
Če izvzamemo nekaj izjem, ki so, mimogrede, v slovenskem jeziku značilne skoraj za vsako pravopisno ali slovnično pravilo, je uporaba predlogov iz ter s/z sila enostavna! Če sopihamo NA Mount Everest se Z njega, če imamo srečo, tudi spustimo. Če pa zlezemo V globoko jamo, z veseljem pridemo tudi ven IZ nje.
4. Ženski ter srednji spol in dvojina
Slovenščina je eden redkih jezikov, kjer uporabljamo dvojino. Zakaj si ne bi zapletli življenja, če si ga lahko? 🙂 V resnici pa jo pravilno uporablja le majhen odstotek Slovencev, vsaj pogovorno. Ena izmed tipičnih napak, ki jih opažam je raba dvojine pri ženskem in srednjem spolu. Pa si poglejmo primere.
Napačno: Včeraj sva se odpravile v Trst. Delale sta celo noč. Zaradi včerajšnjega dne sta bile razjarjene. Obiskal sem oba mesta. Tako je bil lačen, da je snedel kar dva jabolka.
Pravilno: Včeraj sva se odpravili v Trst. Delali sta celo noč. Zaradi včerajšnjega dne sta bili razjarjeni. Obiskal sem obe mesti. Tako je bil lačen, da je snedel kar dve jabolki.
5. Uporaba namenilnika
Namenilnik uporabljamo za glagolom premikanja in se konča na -č ali -t.
Primeri:
Zdaj se grem učit, kako uporabljati pravilno slovenščino.
Kljub temu, da so jo bolele vse mišice, se je odpravila teč.
6. Uporaba nedoločnika
Nedoločnik je nedoločna glagolska oblika (ne moremo ji določiti osebe, spola, števila in naklona), ki se konča na -či ali -ti. Ponavadi sledi besedam, ki izražajo nujnost, željo, namero.
Primeri:
Boli me glava, zato moram malo leči.
Želim pisati odlična besedila!
7. Pisanje ur in datumov
Rodila sem se 12. 10. 1991 ob 16. uri v Ljubljani.
Rodila sem se 12. oktobra 1991 ob 16.00 v Ljubljani.
Pomembno:
- za številko sledi pika, za piko pa vedno sledi presledek
- mesece pišemo z malo začetnico
- edini pravilni zapis datumov: 25. 3. 2019 ali 25. marec 2019
- edini pravilni zapis ure: ob 12. uri ali ob 12.00 (brez uri)
(Mimogrede, zgornji podatek je resnica. Če mi bo imel kdo slučajno željo napisati rojstnodnevno voščilo.:))
8. Velika in mala začetnica
V zvezi z malo in veliko začetnico je malo morje pravil ter tudi izjem. Spodaj pa bom izpostavila nekaj očitnih, pri katerih je še posebej dobro biti pozoren.
Z veliko začetnico pišemo vsa imena bitij (npr. Maja, Jure, Pepelka, Reks, Kekec, Mali princ, Slovenec, Afričan, Ljubljančan, Tadejin itd.), zemljepisna imena (npr. Zemlja, Severna Amerika, Slovenska Bistrica, Cerkniško jezero itd.) in stvarna imena – imena organizacij, časopisov, ustanov, objektov, znamk itd. (npr. Alpina, Twitter, Prostovoljno gasilsko društvo Rateče, Filozofska fakulteta, Nike itd.). Pri zemljepisnih imenih se besede vas, trg, mesto, selo, selca itd. pišejo z malo začetnico (npr. Srednja vas, Novo mesto itd.). Pa še ena zadeva o kateri ne čivkajo ravno vrabčki, ampak predvsem učitelji. Profesorji to pravilo po navadi najraje predstavijo na primeru Kranjska Gora in Šmarna gora. Zakaj je nekje gora z veliko, drugje pa z malo? Kranjska Gora je naselbinsko ime (mesta, vasi, trgi in zaselki), zato se tudi Gora piše z veliko. Šmarna gora je nenaselbinsko ime in zato se gora piše z malo začetnico. Podobno je s Črno goro, ki ni ne vas, mesto, trg ali zaselek in se zato tudi piše z malo.
Z malo začetnico pa pišemo tudi imena dni, mesecev, praznikov (razen če to ni osebno ime, kot je na primer Prešernov dan), vrste športa, zgodovinske dogodke itd. (npr. ponedeljek, december, božič, dan samostojnosti, košarka, oktobrska revolucija itd.). Pri mali začetnici bi želela izpostaviti še eno pomembno zadevo, ki jo pogosto opazim, in sicer pridevniki, ki se končajo na -ski in -ški se pišejo z malo začetnico (npr. Slovenija – slovenski, Pacifik – pacifiški, Bela Krajina – belokranjski, Pivka – pivški itd.).
9. Presledki
Ne boste verjeli, ampak tudi presledki zavzamejo kar dobršen del slovenskega pravopisa. Ampak tukaj se bom ustavila samo pri eni najbolj očitni točki – za ločili (vejica, pika, klicaj, vprašaj, podpičje, dvopičje…) vedno naredimo presledek. Šele potem začnemo z novim stavkom.
Slovenski pravopis in slovnica sta izjemno obširni področji, v zvezi s katerima dvema bi lahko pisala in pisala. In roko na srce, pogosto tudi slavisti in profesorji slovenščine pokukajo v kakšno podobno bukvo, ker glede kakšnega pravila ali besede niso sigurni. Vendar že ob upoštevanju zgornjih pravil svojemu besedilu na pravopisnem področju doprinesete kar precej kvalitete. Če pa kdaj ne boste prepričani, vedno lahko pokukate v pravopisna pravila ali pa preverite kakšno besedo v SSKJ.